Posvet o nabiranju in varstvu gliv

Povzetek strokovnega posveta o nabiranju in varstvu gliv

(Gozdarski Inštitut Slovenije, 23. in 24. september 2021)

Uvodoma je udeleženke in udeležence seminarja v imenu Gozdarskega inštituta Slovenije pozdravil direktor Gozdarskega inštituta dr. Primož Simončič, se zahvalil organizatorjem posveta in še posebej dolgoletnemu članu inštituta dr. Dušanu Jurcu, soorganizatorju posveta.

Povedal je, da se na Inštitutu danes ukvarjajo s podnebnimi spremembami, ki pomembno vplivajo tudi na rast gliv. Kakor opažajo, so v času epidemije ljudje odšli iz mest v gozdove in opazujejo, kaj delajo gozdarji in kaj se dogaja v gozdovih, posledično se je tudi povečalo nabiranje gliv in se zato postavlja vprašanje kako naprej.

Pri tem je omenil primer civilne iniciative iz Trnovskega gozda, ki opazuje gozdarje, kako delajo in nastajajo novi predlogi in tudi konflikti, ki jih je treba reševati. V nadaljevanju je udeležence pozval, naj se držijo in spoštujejo veljavne epidemiološke ukrepe, saj kot odgovorna oseba zanje tudi osebno denarno odgovarja. Omenil je, da je po daljšem času ta posvet že tretji dogodek v živo, ki ga ta teden gosti inštitut.

Na enem od teh  dogodkov je bila obravnavana tudi nova gozdarska strategija, v kateri ima razmerje med javnim interesom in lastniki gozdov posebno pomembno mesto in je ravno usklajevanje različnih  interesov v gozdnem prostoru (poleg gliv je tu še veliko drugih interesov) zelo pomembno. Eden izmed korakov v pravo smer je tudi današnji posvet, od katerega pričakuje, da bo na koncu podal tudi sporočila in zaključke, ki bodo po posvetu posredovani vsem prisotnim in tudi širši javnosti. 

Ob zaključku je dr. Primož Simončič še enkrat vsem udeležencem zaželel dobrodošlico z željo po uspešnem posvetu. 

V nadaljevanju se je dr. Dušan Jurc zahvalil direktorju za spodbudne besede in povabil predstavnika Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju TNP) gospoda Andreja Ariha kot pobudnika in financerja tega posveta, naj spregovori nekaj besed. 

Andrej Arih je uvodoma v imenu Javnega zavoda TNP (v nadaljevanju JZ TNP) vse udeležence prav lepo pozdravil. Povedal je, da je danes na posvetu v dvojni vlogi, in sicer kot naročnik dogodka, ki ga  TNP tudi financira, in kot upravljalec zavarovanega območja TNP, ki se vsaj ponekod sooča z resnim problemom nabiralništva, ki je tudi tema posveta. 

»Današnji dogodek nekako tudi sovpada s trideseto obletnico prve pobude za reševanje problematike nabiralništva v državi, po drugi strani letos praznujemo štirideset let od nastanka velikega parka, kolikor časa se praktično vsako sezono tudi soočamo s problemom nabiralništva in pa šestdeset let od nastanka malega parka.«

Izrazil je upanje, da bomo na posvetu prišli do zaključkov, ki bodo osnova za novo ureditev na tem področju.  Ta bo nadomestila obstoječo ureditev, ki je stara petindvajset let in pričakuje, da bo ob stoletnici parka leta 2024, odkar je bil Alpski varstveni park, ki ga štejemo kot začetnika TNP, tudi ustanovljen, prišli do prave ureditve. 

V tem trenutku se TNP sooča predvsem s problemom samega Zakona o TNP, ki dopušča določene aktivnosti v parku in narekuje JZ TNP kot upravljalcu parka, da to področje tudi uredi, dejansko pa temu ni tako. Gre za kompleksno vsebino, katere reševanje je za JZ TNP ena prednostnih nalog. V nadaljevanju se je udeležencem kljub težkim časom za organizacijo tovrstnih dgodkov zahvalil za pripravljenost in za sodelovanje na posvetu, hkrati pa se je zahvalil tudi organizatorjema posveta, da sta z visoko motivacijo zagrabila to zgodbo in zagotovila organizacijo dogodka. 

V nadaljevanju je Andrej Piltaver kot soorganizator povedal nekaj besed o širšem pomenu in tehničnih podrobnostih organizacije posveta. Uvodoma se je lepo zahvalili udeležencem, da so prišli in se udeležili posveta, kar je v teh težkih časih koraj imaginarno pričakovati. Ob tej priložnosti se je spomnil serije seminarjev, ki jih je pred tremi desetletji organiziral prof. Boštjan Anko, iz česar je nastala cela zbirka zbornikov na temo nabiranja in varstva gliv, na temo bogastva iz gozda, na temo rekreacije itd. V mislih se je vrnil v čas izpred treh desetletij in razmišljal o spremembah, ki so se zgodile od takrat, spremembe v naši družbi, v naših gozdovih in v naši naravi. Če bi jih kdo takrat pred tremi desetletji napovedal, bi bile prav neverjetne. Spremenila so se  lastniška razmerja. Dogaja vse večji pritisk nabiralcev, ki je vsako leto večji. Nove pa so klimatske spremembe, o katerih pred tremi desetletji ni govoril še nihče.